Morski konjiček
Uspešnejši lovec od morskega psa?
Morski konjički spadajo med najbolj nenavadne ribe. Da, ribe so, s škrgami, plavalnim mehurjem, luskami in plavutmi.
Vendar se podobnosti hitro nehajo. Za začetek so obupni plavalci. Kaj bi ne bili, ko pa plavajo pokonci. Kar poskusite.
Morski konjiček ima za poganjanje le majhno plavut na hrbtu. Na vsaki strani glave ima še eno majhno, s katerima krmili, kot bi mi vozili kolo. Pod vodo to ni prav učinkovito gibanje. A v plitvi vodi, med rastlinjem, kjer hitro plavanje tako ali tako ni mogoče, pokončna drža pa te naredi podobnega morski travi, pride prav. Skriješ se tako pred plenilci kot pred plenom.
Dodatno lahko spreminjajo barvo glede na ozadje, podobno kot kameleoni. Pravzaprav imajo celotno telo do popolnosti prilagojeno skrivanju in lovu iz zasede. Značilni rep, na primer, uporabljajo kot oprijemalo, s katerim se držijo stebla med čakanjem na prigrizek. No, ne ravno prigrizek, saj ne morejo žvečiti, a zato toliko bolje srkajo, kar jim omogočajo na poseben način oblikovana usta, s katerimi nič hudega sluteče mimoidoče posesajo vase z neverjetno učinkovitostjo.
Napad morskega psa je uspešen v manj kot polovici primerov, morskemu konjičku pa ne uide niti četrtina plena.
Pri lovu mu pomaga še izjemna oblika glave, po kateri je dobil ime. Z njo se lahko plenu, na primer majhnemu in za tresljaje občutljivemu rakcu, z izjemnimi refleksi približa skoraj brez valovanja dovolj blizu, da ga posesa, preden žrtvi uspe pobegniti. Če je plen malo večji, lahko usta zelo raztegne.
Spretno postavljeni in okretni očesi mu omogočata gledanje naprej in nazaj hkrati. Ali postrani, kot mu pač ustreza. Tako lahko med lovom pazi na morebitno nevarnost.
In loviti mora kar naprej, saj nima želodca, kar pomeni neučinkovito prebavo. Hrana potuje skozi njegovo telo, kot bi bilo kratka cevka – kar v bistvu tudi je. Imajo pa morski konjički vreče, podobne kengurujskim, a le samčki. Ne za zaloge hrane, ampak za mladičke. Pri morskih konjičkih namreč samica odloži jajčeca (po več sto naenkrat!) v samčkovo vrečo, kjer se razvijajo podobno, kot bi se v maternici sesalcev. Vreča ne skrbi le za zaščito, ampak tudi za prehrano in se z rastjo naraščaja širi; samček je občasno videti kot nosečnica s konjsko glavo.
Znanstveniki si niso povsem na jasnem, zakaj je za mladiče morskih konjičkov zadolžen samec. Morda zato, da se lahko samici telo po odlaganju jajčec čim prej opomore za nov naraščaj. Za razliko od večine rib morski konjički živijo v parih, kjer svojo zvezo krepijo vsak dan tudi s po uro dolgim plesom, pri katerem se vrtita drug okrog drugega, držeč se za repe.
Ko samec dovolj velike otročiče dobesedno izstreli iz vreče, se parček hitro spet loti povečevanja družine. Saj se mora, kajti od mladih morskih konjičkov jih manj kot odstotek doživi starost, ko bi tudi sami lahko postali starši. Zato je skoraj polovica od približno petdesetih znanih vrst morskih konjičkov ogrožena.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Revija Moj Planet
Naročniki na dom ste deležni 15 % popusta, ob posebnih akcijah pa prejmete še imenitna darila. Spremljajte naše posebne ponudbe!
